Mat 27 | SlvZNZ | STEP | Zgodaj zjutraj so se veliki duhovniki in voditelji ljudstva odločili, da zaprosijo rimske oblasti, naj jim odobrijo, da Jezusovo smrtno obsodbo tudi uresničijo.

Matthew 27

Izročili so ga Rimljanom

(Marko 15,1; Luka 23,1; Janez 18,28-32)

1 Zgodaj zjutraj so se veliki duhovniki in voditelji ljudstva odločili, da zaprosijo rimske oblasti, naj jim odobrijo, da Jezusovo smrtno obsodbo tudi uresničijo. 2 Zvezanega so poslali k Pilatu, rimskemu guvernerju.

Juda naredi samomor

(Apostolska dela 1,16-19)

3 Ko je Juda, izdajalec, videl, da je Jezus obsojen na smrt, je bridko obžaloval to, kar je storil. Velikim duhovnikom in starešinam ljudstva je vrnil denar. 4 “Naložil sem si težko krivdo ter izdal nedolžnega!” je priznal. 5 “Kaj nas to briga!” so mu odgovorili. “Ti skrbi za to!” Potem je Juda vzel denar ter ga vrgel v tempelj. Nato je zbežal in se obesil. 6 Veliki duhovniki so pobrali denar, vendar so menili: “Tega denarja ne smemo dati v tempeljsko zakladnico, ker je omadeževan s krvjo.” 7 Ko so se pogovorili o tem, so se odločili, da kupijo kos zemlje, kjer naj bi pokopavali tujce. 8 Še danes se to pokopališče imenuje “krvava njiva”. 9 Na ta način se je izpolnila beseda preroka Jeremije: “Vzeli so trideset srebrnikov – toliko ga je cenil izraelski narod –  10 ter so kupili lončarjevo zemljo, kakor je zapovedal Bog.” ^{▼▼Zaharija 11,12-13; Jeremija 18,2-10; 32,6-9.}

Smrtna obsodba

(Marko 15,2-15; Luka 23,2-5.17-25; Janez 18,33–19,16)

11 Jezusa so pripeljali k rimskemu guvernerju Pilatu. Ta ga je vprašal: “Ali si ti kralj Judov?” Jezus mu je odgovoril: “Da, prav imaš.” 12 Ko so ga veliki duhovniki in voditelji ljudstva tožili na vse mogoče načine, je Jezus molčal. 13 “Ali ne slišiš, kako te tožijo?” je vprašal Pilat. 14 Jezus pa ni odgovoril ničesar. Pilat se je temu zelo čudil.

15 Guverner je imel navado, da je vsako leto ob velikonočnem prazniku pomilostil enega izmed jetnikov, ki ga je ljudstvo samo izbralo. 16 To leto je sedel v ječi zloglasni zločinec, ki mu je bilo ime Baraba. 17 Ko se je zjutraj pred Pilatovo hišo zbrala množica ljudstva, jih je vprašal: “Koga naj tokrat pomilostim? Barabo ali Jezusa, vašega Mesijo?” 18 Pilat je namreč dobro vedel, da so voditelji judovskega ljudstva tožili Jezusa iz zavisti in sovraštva. 19 Medtem ko je Pilat vodil sodno obravnavo, mu je žena poslala sporočilo: “Ne izreci nikakršne obsodbe nad tem človekom! Nedolžen je! Zaradi njega sem preteklo noč imela strašne sanje.” 20 Veliki duhovniki in voditelji ljudstva pa so med tem uspeli naščuvati ljudstvo, naj zahteva, da Pilat pomilosti Barabo in ne Jezusa. 21 Ko je zdaj Pilat ponovil svoje vprašanje: “Koga izmed teh dveh naj vam izpustim?” je množica kričala: “Barabo!” 22 “Kaj pa naj počnem z Jezusom, vašim Mesijo?” Kot iz enih ust je zagrmel odgovor: “Na križ z njim!” 23 “Kakšen zločin pa je zagrešil?” je vprašal Pilat. Množica pa je neprenehoma kričala: “Na križ z njim!” 24 Ko je Pilat videl, da ničesar ne doseže in da je hrup množice vedno večji, je zaprosil naj mu prinesejo posodo z vodo. Vpričo vseh si je umil roke in dejal: “Ne odgovarjam, če boste prelili kri tega nedolžnega človeka. Vi ste odgovorni za to!” 25 Množica pa je v odgovor kričala: “Da, mi in naši otroci, mi nosimo posledice!” 26 Tedaj jim je Pilat izpustil Barabo. Naročil je, naj Jezusa bičajo, nato pa ga je izročil vojakom, da bi ga križali.

Jezusa zasmehujejo in mučijo

(Marko 15,16-20; Janez 19,2-3)

27 Vojaki so privedli Jezusa v vojašnico ter sklicali ves oddelek straže. 28 Nato so mu slekli obleko ter mu oblekli rdeč plašč. 29 Iz trnja so mu spletli krono ter mu jo posadili na glavo. V desnico so mu dali palico, pokleknili so predenj in posmehljivo govorili: “Naj živi kralj Judov!” 30 Vsi so ga pljuvali ter ga s palico udarjali po glavi. 31 Ko jim je bilo tega dovolj, so mu spet slekli rdeči plašč, vrnili so mu njegovo obleko ter ga odvedli na križanje.

Na križu

(Marko 15,21-32; Luka 23,26-43; Janez 19,17-27)

32 Na poti proti mestu usmrtitve jih je srečal neki mož iz Cirene, ki mu je bilo ime Simon. Njega so prisilili, da je ponesel križ, na katerem naj bi razpeli Jezusa. 33 Tako so krenili iz mesta na Golgoto, kar pomeni “mesto lobanje”. 34 Tam so mu vojaki dali vina, ki naj bi ga omamilo. Ko je Jezus okusil, ga ni hotel piti. 35 Potem, ko so ga pribili na križ, so vojaki delili med seboj njegovo obleko, tako da so žrebali. S tem se je uresničilo to, kar je napovedal prerok: “Mojo obleko so delili med seboj in za moje spodnje oblačilo so žrebali.” ^{▼▼Psalm 22,19.} 36 Posedli so po tleh blizu križa in ga stražili. 37 Nad glavo so mu pritrdili desko, na katero so napisali, zakaj so ga križali: To je Jezus, kralj Judov. 38 Istočasno so križali dva zločinca, enega Jezusu na desni drugega pa na levi strani. 39 Ljudje, ki so hodili mimo, so se norčevali in majali z glavami: 40 “Ti si torej hotel porušiti tempelj in ga v treh dneh spet postaviti! Reši se zdaj! Stopi s križa, če si zares Božji Sin!” 41 Tudi veliki duhovniki, verski učitelji in voditelji ljudstva so se mu posmehovali: 42 “Drugim je pomagal, samemu sebi pa ne more pomagati. Če je res Izraelov kralj, naj stopi s križa. Potem mu bomo verovali! 43 Vedno se je zanašal na Boga; zdaj bomo videli, če mu bo Bog pomagal. Ali mar ni govoril: ‘Jaz sem Božji Sin?’ ” 44 Prav tako sta se norčevala iz njega tudi oba zločinca, ki sta prav tako visela na križu.

Jezusova smrt

(Marko 15,33-41; Luka 23,44-49; Janez 19,28-37)

45 Tega dne okrog poldneva se je naenkrat po vsej deželi stemnilo. Ta tema je trajala tri ure. 46 Proti tretji uri je Jezus glasno zaklical: “Eli, Eli, lama sabahtani?” To pomeni: “Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?” ^{▼▼Psalm 22,2.} 47 Nekateri izmed tistih, ki so stali okrog križa, so ga napačno razumeli. Menili so, da kliče preroka Elijo. 48 Eden izmed njih je brž prinesel gobo, jo namočil v kisu in jo nataknil na palico; hotel je dati Jezusu, da bi pil. ^{▼▼Psalm 69,22.} 49 Drugi pa so dejali: “Pusti ga! Bomo videli, če bo prišel Elija in mu pomagal.” 50 Potem je Jezus še enkrat glasno zakričal in umrl. 51 Prav v tem trenutku se je zavesa v templju, ki je ločila sveti prostor od najsvetejšega, pretrgala na dvoje od vrha do tal. Zemlja se je tresla in skale so se drobile. 52 Grobovi so se odprli in mnogi, ki so delali Božjo voljo ter so bili že mrtvi, so vstali od mrtvih 53 in zapustili grobove. Po Jezusovem vstajenju so prišli v mesto, kjer so se prikazali mnogim ljudem. 54 Rimski oficir in njihov poveljnik, ki so stražili Jezusa, so se prestrašili zaradi potresa in vsega ostalega, kar se je dogajalo. Dejali so: “Ta človek je bil zares Božji Sin!” 55 Mnoge žene iz Galileje so prišle skupaj z Jezusom v Jeruzalem. Skrbele so zanj in zdaj so od daleč opazovale to, kar se je dogajalo. 56 Med njimi so bile tudi Marija iz Magdale in Marija, Jakobova in Jožefova mati, kakor tudi mati obeh Zebedejevih sinov, Jakoba in Janeza.

Jezusa pokopljejo

(Marko 15,42-47; Luka 23,50-56; Janez 19,38-42)

57 Zvečer je prišel bogat človek iz Arimateje. Ime mu je bilo Jožef in je bil Jezusov učenec. 58 Odšel je k Pilatu in ga prosil za Jezusovo mrtvo telo. Pilat je zapovedal, naj mu izpolnijo to željo. 59 Jožef je vzel mrliča, ga zavil v nov platnen prt 60 in ga položil v nov grob, ki ga je Jožef pripravil zase in je bil izsekan v skalo. Potem je zaprl vhod v grob z veliko skalo ter odšel. 61 Marija iz Magdale in druga Marija sta bili tudi tu. Sedeli sta pri grobu.

Straža pri grobu

62 Naslednjega dne, bila je sobota, so prišli veliki duhovniki in farizeji k Pilatu 63 in dejali: “Spomnili smo se, da je ta goljuf trdil: ‘Tri dni po svoji smrti bom spet oživel.’ 64 Naj zato straža varuje grob do tretjega dne, sicer se lahko zgodi, da njegovi učenci ukradejo mrliča in razširijo novico, da je vstal od mrtvih. To bi bila potem še večja prevara.” 65 “Dal vam bom stražo,” je odgovoril Pilat. “Storite, kar se vam zdi prav in zastražite grob!” 66 Potem so zapečatili grob in postavili stražarje, ki naj bi ga stražili.